Neznosno poletje v kabinah tovornjakov

Neznosno poletje v kabinah tovornjakov

Poletje, sonce, razbeljen asfalt, pregreta pločevina – poklicni vozniki pa se kuhajo…
 
Danes je dež prinesel nekoliko olajšanja. Vendar zagotovo sledijo znova »pasji« dnevi. Poletje je tukaj in z njim visoke temperature. Kar godi, ko se gremo turista na morju, je za poklicne voznike neznosna muka.

Počitek v kabini tovornjaka je poleti praktično nemogoč. Parkirišča so brez sence, asfalt se segreje, zmehča in seva vročino navzgor, sonce žge na pločevino, zrak migota od vročine, ko vozniki ugasnejo motor, neha delovati hlajenje in v manj kot uri se v kabinah tovornjakov temperatura lahko dvigne na 40 in več stopinj Celzija.

Ni potrebno veliko domišljije, da je človeku jasno, da se v takšni pregreti kabini ni mogoče odpočiti, da ni mogoče spati. Voznikov počitek pa ni pomemben samo za voznika samega – pomemben je tudi za vse ostale udeležence prometa. In ne nazadnje je spočit voznik pomemben tudi za naročnika. Delo voznika je naporno in zahteva poleg fizične moči in dobre kondicije, tudi psihično zbranost in pozornost. Za zagotavljanje teh sposobnosti, pa je, poleg ostalega, potreben tudi kvaliteten počitek!

Ko se zgodi prometna nesreča in je udeležen tovornjak, se običajno govori o prehitri vožnji, premajhni varnostni razdalji, telefoniranju med vožnjo, gledanju filmov in še čem. Večinoma se nikoli nihče ne vpraša, če je bil voznik primerno spočit. Prehitra vožnja ali premajhna varnostna razdalja so lahko tudi posledica nezbranosti, nezbranost pa gre z roko v roki z nespočitostjo in s pomanjkanjem spanca. Voznik tovornjaka je na poti več dni - na teden prespi v tovornjaku 4 do 5x - običajna praksa naših prevozniških podjetij pa je, da kamion "obračajo" v tujini vsaj dva tedna (ker se jim bojda drugače posel sploh ne izplača), kar pomeni, da voznik prespi v kabini tudi do 12x v enem turnusu, preden pride domov, do domače kopalnice in postelje (če ni slučajno tujec in nastanjen kar v kamionu). Vozniki imajo "urnik" - po 13 do 15 urah dela morajo ninimalno 9 do 11 ur počivati, kar pomeni, da počitek nastopi tudi podnevi, ne samo ponoči. In v tem času počitka se mora odpočiti in naspati za naslednji delovni dan  Poskušajte se vživeti, kako izgleda se naspati na ozki postelji, premočeni od potu, ko se dobesedno kopljete v lastnem znoju v zadušljivem, od vročine žgočem in od vašega potu zatohlem zraku, pod razbeljeno pločevino kabine in hkrati veste, da morate po 9. urah znova sesti za volan in 18 metrsko kompozicijo, težko 40 ton, zbrano peljati naprej. Kako je preživeti vikend v takšnem infernu, si večina ljudi, ki tega ni doživela na lastni koži,  niti ne zna predstavljati - vsako poletje se zgodi, da kakšnemu nesrečnemu vozniku v takem peklu kabine omaga srce in  zaspi za vedno…

Vsakdo ki bi želel omalovaževati resnost problema z zamahom roke, da vozniki lahko gredo v restavracije na počivališčih, naj se spomni kakšne plače imajo vozniki! Večina naših voznikov si ne more privoščitii posedanje v restavracijah in spati za mizo v restavraciji tudi ne gre. Velikokrat pa vozniki stojijo tudi na počivališčih, kjer razen kant za smeti in kakšnega zanemarjenega WC-ja ni ničesar drugega!

Ministrstvo za delo je zavrnilo našo zahtevo po zakonski ureditvi obveznosti dodatne klimatske naprave v kabinah tovornjakov. Napotili so nas na 11., 17. in 18. člen Zakona o varnosti in zdravju pri delu ZVZD-1  http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=201143&stevilka=2039  – po njihovem mnenju ta zakon v zadostni meri obvezuje delodajalca k zagotavljanju zdravih in varnih delovnih pogojev:

11. člen (pravica do varnosti in zdravja pri delu)
Delavec ima pravico do dela in delovnega okolja, ki mu zagotavlja varnost in zdravje pri delu.
17. člen (ocenjevanje tveganja in izjava o varnosti)
(1) Delodajalec mora pisno oceniti tveganja, katerim so delavci izpostavljeni ali bi lahko bili izpostavljeni pri delu, po postopku, ki obsega zlasti:
-        identifikacijo oziroma odkrivanje nevarnosti;
-        ugotovitev, kdo od delavcev bi bil lahko izpostavljen identificiranim nevarnostim;
-        oceno tveganja, v kateri sta upoštevana verjetnost nastanka nezgod pri delu, poklicnih bolezni oziroma bolezni v zvezi z delom in resnost njihovih posledic;
-        odločitev o tem, ali je tveganje sprejemljivo;
-        odločitev o uvedbi ukrepov za zmanjšanje nesprejemljivega tveganja.
(2) Delodajalec mora popraviti in dopolniti oceno tveganja vsakokrat:
-        ko obstoječi preventivni ukrepi varovanja niso zadostni oziroma niso več ustrezni;
-        ko se spremenijo podatki, na katerih je ocenjevanje temeljilo;
-        ko obstajajo možnosti in načini za izpopolnitev oziroma dopolnitev ocenjevanja.
(3) Delodajalec mora po izvedenem ocenjevanju tveganja za varnost in zdravje pri delu izdelati in sprejeti izjavo o varnosti z oceno tveganja v pisni obliki, ki glede na vrsto in obseg dejavnosti vsebuje zlasti:
-        načrt za izvedbo predpisanih zahtev in ukrepov;
-        načrt in postopke za izvedbo ukrepov v primerih neposredne nevarnosti;
-        opredelitev obveznosti in odgovornosti odgovornih oseb delodajalca in delavcev za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu.
(4) V izjavi o varnosti z oceno tveganja delodajalec določi posebne zdravstvene zahteve, ki jih morajo izpolnjevati delavci za določeno delo, v delovnem procesu, ali za uporabo posameznih sredstev za delo, na podlagi strokovne ocene izvajalca medicine dela.
(5) V izjavi o varnosti mora delodajalec k pisni oceni tveganja priložiti zapisnik o posvetovanju z delavci oziroma njihovimi predstavniki.
18. člen (objava, posredovanje in vpogled v izjavo o varnosti z oceno tveganja)
(1) Delodajalec mora izjavo o varnosti z oceno tveganja objaviti na običajen način in jo v delu, ki se na njih nanaša, posredovati delavcem vsakokrat, ko se spremeni in dopolni, prav tako pa tudi novo zaposlenim in vsem drugim navzočim na delovnem mestu ob začetku dela.
(2) Delodajalec mora delavcu na njegovo zahtevo omogočiti vpogled v veljavno izjavo o varnosti z oceno tveganja.
 
Podobno zavrnilni odgovor smo dobili od Agencije za varnost prometa, le da so dodali še 5. člen Zakona o varnosti in zdravju in nas napotili na Gospodarsko zbornico Slovenije:

5. člen (zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev pri delu)
(1) Delodajalec mora zagotoviti varnost in zdravje delavcev pri delu. V ta namen mora izvajati ukrepe, potrebne za zagotovitev varnosti in zdravja delavcev ter drugih oseb, ki so navzoče v delovnem procesu, vključno s preprečevanjem, odpravljanjem in obvladovanjem nevarnosti pri delu, obveščanjem in usposabljanjem delavcev, z ustrezno organiziranostjo in potrebnimi materialnimi sredstvi.
(2) Delodajalec mora posebno skrb nameniti zagotovitvi varnosti in zdravja nosečih delavk, mladih in starejših delavcev ter delavcev z zmanjšano delovno zmožnostjo ter pri izbiri ukrepov upoštevati posebna tveganja, katerim so ti delavci izpostavljeni pri delu, v skladu s posebnimi predpisi.
(3) Delodajalec mora upoštevati spreminjajoče se okoliščine ter izvajati take preventivne ukrepe in izbirati take delovne in proizvajalne metode, ki bodo zagotavljale izboljševanje stanja in višjo raven varnosti in zdravja pri delu, ter bodo vključene v vse aktivnosti delodajalca in na vseh organizacijskih ravneh.

Vsako leto novinarji spišejo nekaj člankov na to tematiko, premakne se pa nič, efekta ni. Kakor pravi pregovor - psi so lajali, karavana je šla (nemoteno) dalje... Mediji so polni opozoril naj ne puščamo v vozilih, na parkiriščih,  otrok in živali, ker je to zanje smrtno nevarno. Kar je seveda res in je prav, da se opozarja.  Za poklicne voznike se pa nihče ne zmeni. Dejstvo je, da si živali in otroci ne morejo sami pomagati in je treba zanje dvigniti glas.  Vendar je treba tudi za voznike in vse ostale delavce, ki morajo delati (in vozniki tudi počivati !),  v ekstremnih pogojih, resneje, zakonsko učinkovito urediti - zagotoviti zdrave in varne pogoje dela in počitka.

Dokler se zakonodajelc ne bo zganil bomo vozniki očitno morali sami poskrbeti zase!

Če torej zakonodajalec smatra, da zadostuje, če je na papirju poskrbljeno za zdravje in varnost, če torej odgovorni ne vidijo potrebe prevoznike resneje zavezati k spoštovanju varnosti in zdravja voznikov in vseh ostalih udeležencev prometa, se moramo vozniki sami postaviti zase. Če torej prevozniki nočejo odpreti denarnice za nabavo klimatskih naprav (ker jih nihče ne preganja), pa naj plačujejo stroške za nafto. Vozniki NE ugasnite kamiona! Dokler dela motor, dela hlajenje. Vozniki imate telefone s kamerami - delajte si posnetke temperatur, pišite si dnevnik. Če vam bodo prevozniki grozili s sankcijami zaradi povečane potrošnje goriva, pridite do nas. Prav tako, če vas bo doletela kazen, zaradi neugasnjenega motorja. Vemo, da je ta nasvet zakonsko in ekološko sporen in v popolnem nasprotju z etiko do narave in varstva okolja.  Naše bivalno okolje je že zelo onesnaženo in delovanje motorja v prostem teku je nesporno dodatna obremenitev in pomeni zastrupljanje zraka. Morda bo pa ta grožnja premaknila zakonodajalca, da bo ukrepal, ne samo s kaznovanjem voznikov, ki ne ugasnejo motorja, ampak predvsem s kaznovanjem prevoznikov, ki ne zagotavljajo zdravih in varnih delovnih pogojev. Vozniki imate pravico do varnega in zdravega delovnega okolja. Vaš počitek pa ni samo pravica, ampak po EU uredbi 561/2006, tudi obveza!

Vozniki ste odgovorni za svojo varnost in za varnost vseh udeležencev prometa!