Statut SPVS

člen statut

S tem statutom se urejata organizacija in način delovanja Sindikata poklicnih voznikov Slovenije.

        2. člen    namen združevanja in status

Sindikata poklicnih voznikov Slovenije - v nadaljevanju SPVS je prostovoljna, samostojna, neodvisna, demokratična in nestrankarska interesna organizacija, ki zastopa interese poklicnih voznikov. V SPVS člani organizirano ter skladno s programom in tem statutom uveljavljajo ter varujejo svoje pravice glede statusa, ekonomskih in socialnih interesov, ki izhajajo iz dela ali so z delom povezani.

SPVS deluje skladno s tem statutom in programom po načelih demokratičnosti, solidarnosti in vzajemnosti ter pri tem spoštuje ustavo, mednarodne konvencije in načela sodobne pravne in socialne države.

Ta statut se z zapisnikom Zbora članov in Statutom Sindikata KNSS - Neodvisnost Mobilnih delavcev Slovenije, vpisanim pri registrskem organu Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dne 7.11.2014 pod zaporedno številko vpisa 215, hrani skladno z Zakonom o reprezentativnosti sindikatov na pristojnem ministrstvu za delo.

SPVS je pravna oseba zasebnega prava. SPVS ima svoj transakcijski račun in deluje na območju Republike Slovenije.

Program dela se na predlog izvršnega odbora SPVS letno sprejema na predsedstvu SPVS in se z njim določa plan dela za prihodnje leto.

Ena najpomembnejših in stalnih dejavnosti SPVS je zagotavljanje varstva pravic poklicnih voznikov na individualni ter kolektivni ravni s težnjo k ustrezni in pravični ureditvi predpisov, ki urejajo pravice poklicnih voznikov.
Posebni interesi oziroma pravice članov se smejo uveljavljati samostojno, vendar ne v nasprotju s predpisi in programskimi odločitvami SPVS.

Zaradi večje socialne in materialne varnosti ter svobodnega sindikalnega delovanja lahko SPVS sodeluje s sindikati in združenji ter drugimi organizacijami in društvi v Republiki Sloveniji in tujini. Pri sodelovanju je SPVS samostojen in neodvisen, deluje pa skladno s tem statutom in programom.

V statutu opredeljeni izrazi, ki obravnavajo SPVS, oblike članstva in funkcij, zapisani v moški slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za moške in ženske.

       3. člen    ime, geslo in sedež

Ime sindikata:                                                Sindikat poklicnih voznikov Slovenije

Krajše ime:                                                     SPVS

Sedež sindikata:                                             na naslovu Orožnova cesta 6, Slovenska Bistrica

SPVS ima svoje geslo, ki ga uporablja v pravnem prometu: "Za varno pot"

       4. člen    znak in žig

SPVS ima svoj znak, ki ga uporablja v pravnem prometu. Preostali znaki SPVS, kot so žigi, zastave in podobno, se oblikujejo s kombinacijo znaka SPVS in gesla SPVS, kjer je to izvedljivo.

Enobarven je znak lahko le v celoti črne barve. Žig SPVS je enak enobarvnemu znaku.

5. člen cilji in programska izhodišča

Glavni cilji in programska izhodišča za delo SPVS so:

doseči prepoznavo in uveljavitev poklica voznika in doseči zahtevnosti ter odgovornosti primerno veljavo poklicnih voznikov na ravni države;
doseči pošten položaj poklicnih voznikov z vsemi oblikami sindikalnega delovanja;
zavzemati se za ustrezno ureditev statusa poklicnih voznikov, s poudarkom na ureditvi statusa poklicnih voznikov, glede pravic, ki izhajajo iz delovnega razmerja, zavzemati se za boljši materialni in socialni položaj poklicnih voznikov, predvsem članov SPVZ;
zavzemati se za ustrezno in primerno ter predvsem zakonito plačilo poklicnih voznikov;
združevati poklicne voznike iz celotne Republike Slovenije za skupno sindikalno delovanje ter nudenje medsebojne pomoči in zaščite;
zastopati interese članov SPVS v organizacijah in institucijah pri sprejemanju in spreminjanju predpisov (zakoni, podzakonski predpisi, idr.), ki urejajo družbeno-ekonomski položaj poklicnih voznikov in predvsem članov SPVS, in spremljati uresničevanje ter spoštovanje določb že sprejetih predpisov;
pridobiti in obdržati status reprezentativnega sindikata v različnih poklicih in dejavnostih, prioritetno v poklicu voznikov težkih tovornjakov in vlačilcev ter avtobusov;
urediti status poklicnih voznikov v skladu s klasifikacijo poklicev v Republiki Sloveniji s povezovanjem vseh zaposlenih v posameznem poklicu znotraj dejavnosti prometa;
varovati tiste pravice iz delovnega razmerja:

ki jih lahko zaposleni pri delodajalcu varujejo le preko sindikata;
o katerih je delodajalec dolžan obveščati sindikat po zakonu idr.;
na pobudo posameznih članov za svoje pravice (v individualnih postopkih);
ki jih imajo delavci ob postavljanju v neenakopraven ali neugoden položaj zaradi sindikalnega delovanja;
vse z dopustnimi oblikami sindikalnih aktivnosti;

zagotoviti brezplačno pravno svetovanje in pomoč ter zastopanje pri uveljavljanju pravic iz delovnega razmerja pri pooblaščenem pravnem zastopniku SPVS;
zavzemati se za zaščito sindikalnih pravic, sindikalne svobode delovanja članov in opravljanja sindikalnih nalog izvoljenih članov v organe SPVS, ki imajo posebno pooblastilo voljenega ali imenovanega posameznika, da zastopa člane SPVS;
organizirati SPVS za učinkovito in racionalno delovanje, skladno s tem statutom;
izvajati različne dopustne oblike pritiska na delodajalce in državo z namenom uveljavljanja interesov članstva SPVS;
zavzemati se za zagotavljanje potrebnega delovnega gradiva, dokumentov, predlogov za pogajanja ipd. za sodelovanje v vseh postopkih odločanja o pravicah, obveznostih in odgovornostih delavcev iz delovnega razmerja;
spodbujati in razvijati vzajemnost in solidarnost med člani in se zavzemati za dobre medsebojne odnose in sodelovanje med poklicnimi skupinami v dejavnosti;
sodelovati pri strokovnih usposabljanjih članov in organov SPVS;
organizirati in uresničevati razne oblike povezovanja na kulturnem in športnem področju ter drugih;
sodelovati z drugimi sindikati, zvezami in s konfederacijami sindikatov na državni in mednarodni ravni;
opravljati dejavnosti s področja sprotnega obveščanja članov, izobraževanja, izdaje publikacij in utrjevanja ugleda SPVS ter poklicev in dejavnosti v javnosti;
uresničevanje drugih ciljev, ki se pokažejo kot pomembni za člane ali delovanje SPVS.

II ČLANSTVO

6. člen članstvo

Oblike članstva SPVS so:

član in
pridruženi član

Član SPVS lahko postane vsak državljan Republike Slovenije, katerega delovno mesto je bilo ali je še v dejavnosti prometa, ki prostovoljno podpiše pristopno izjavo, sprejme pravice in dolžnosti člana, sprejme statut SPVS in program dela SPVS. Z upokojitvijo ali odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz nekrivdnih razlogov članstvo v SPVS ne preneha.

Za pridruženega člana SPVS veljajo isti pogoji kot za člana SPVS razen pravice do izvolitve v organe SPVS in imenovanja na funkcije v vodstvu SPVS. Pridruženi člani ne morejo opravljati nobene funkcije v SPVS zaradi nezdružljivosti funkcij v razmerju delodajalec delavec. Pridruženi člani lahko postanejo tudi delavci, ki niso zaposleni v dejavnosti prometa ali so nezaposleni.

SPVS lahko zaslužnim članom podeli naziv častnega člana SPVS.

7. člen pravice in dolžnosti člana

Član SPVS uveljavlja svoje pravice in dolžnosti posamično ali skupaj z drugimi člani.

Pravice in ugodnosti člana so:

varstvo pravic, ki izhajajo iz dela in so povezane z njim;
varstvo pravic iz delovnega razmerja in v povezavi z delom pri delodajalcu in pri državi za pravice:

ki jih lahko zaposleni pri delodajalcu uveljavljajo le prek sindikata;
o katerih je delodajalec dolžan obveščati sindikat po zakonu idr.;
ki jih ima ob postavljanju delavca v neenakopraven ali zanj neugoden položaj zaradi sindikalnega delovanja;
po 6 mesecih članstva brezplačno pravno svetovanje in pomoč ter zastopanje pri uveljavljanju pravic iz delovnega razmerja;
da s predlogi in pobudami sodeluje pri oblikovanju, sprejemanju in uveljavljanju sindikalnega delovanja;
da deluje v vseh oblikah organiziranja in delovanja SPVS za uresničevanje svojih in skupnih interesov;
da voli in je voljen v organe SPVS;
do sindikalnega izobraževanja in usposabljanja, ki ga organizira SPVS;
do drugih pravic in ugodnosti, ki jih zagotovi SPVS in o njih obvesti člane.

Dolžnosti člana:

da deluje skladno s Statutom SPVS, programom, preostalimi akti in sklepi organov;
da redno plačuje članarino;
da se opredeljuje in sodeluje v vseh dopustnih oblikah in z vsemi dopustnimi sredstvi sindikalnih pritiskov za dosego svojih pravic, ki izhajajo iz delovnega razmerja.

8. člen pravice in dolžnosti pridruženega člana
Pridruženi član SPVS ima naslednje pravice in dolžnosti:

Pridruženi član ima pravico:

do ugodnosti, ki jih imajo člani SPVS;
do brezplačnega pravnega svetovanja pri pooblaščenem pravnem zastopniku SPVS.

Pridruženi član nima pravice:

do glasovanja v organih SPVS;
da je voljen ali imenovan posameznik, ki zastopa člane SPVS.

Dolžnosti pridruženega člana so:

da deluje skladno s Statutom, programom, preostalimi akti in sklepi organov SPVS;
da redno plačuje članarino.

9. člen kršenje pravic članov

Član ali pridružen član SPVS, ki meni, da so mu kršene pravice, dolžnosti ali ugodnosti iz 2. poglavja, lahko vloži ustrezno zahtevo na izvršni odbor SPVS, če ta v treh mesecih ne odgovori ali če se z odgovorom ne strinja, se lahko pritoži na predsedstvo SPVS.

10. člen nezdružljivost funkcij

Član SPVS, ki v vlogi delodajalca odloča o pravicah, obveznostih in odgovornostih delavcev, ki izhajajo iz delovnega razmerja, ne more biti izvoljen, imenovan ali potrjen za opravljanje funkcij v organih SPVS, lahko pa je pridruženi član.

Pridruženi član postane član avtomatsko, ko je imenovan na delovno mesto iz prvega odstavka tega člena.

11. člen prenehanje članstva

Članstvo v SPVS preneha:

z izstopom na podlagi pisne izstopne izjave;
s črtanjem – zaradi neplačevanja članarine več kot 3 mesece;
z izključitvijo, če je član:

deloval v nasprotju s statutarnimi in programskimi akti;
protizakonito ali kot slab gospodar ravnal s sindikalnim premoženjem;
preprečeval drugim članom sodelovanje v sindikalnih dejavnostih, ki jih je vodil SPVS skladno s Statutom, programom in sprejetimi pravili SPVS.

Sklep o izključitvi ali črtanju sprejme Izvršni odbor SPVS. Izključitev ali črtanje lahko predlaga vsak član SPVS. Zoper sklep se lahko pritoži član ali predlagatelj na predsedstvo SPVS. Pritožba ne zadrži izpolnitve sklepa.

O ponovni včlanitvi izključenega člana odloča predsedstvo SPVS. Zoper sklep se lahko pritoži član ali predlagatelj na kongres SPVS. Pritožba ne zadrži izpolnitve sklepa.

12. člen varovanje funkcionarjev SPVS in pogoji za njihovo delo

SPVS varuje delovno in osebnostno nedotakljivost članov SPVS, ki opravljajo funkcije v SPVS, na naslednje načine:

z varstvom popolne imunitete med opravljanjem funkcije in po njenem preteku skladno z zakonom in s kolektivnimi pogodbami;
z brezplačno pravno pomočjo v sporih, ki nastanejo zaradi opravljanja sindikalnih nalog;
z denarno in drugo pomočjo, če mu preneha delovno razmerje zaradi opravljanja sindikalnih nalog.

Pogoje za sindikalno delo članov in funkcionarjev SPVS podrobneje določi SPVS v izvedbenih aktih in v pogodbi z delodajalcem, na podlagi pozitivne zakonodaje.

III OBLIKE ORGANIZIRANJA IN DELOVANJA SPVS

      13. člen    ravni in oblike organiziranja in delovanja

Organiziranost in delovanje SPVS temelji na principu organizacije poklicnih voznikov članov SPVS pri delodajalcu in njihovega združevanja v smiselne funkcionalne celote po funkcionalno delovnem principu imenovane sindikalna skupina, namenskih strokovnih odborih in pododborih SPVS ter delovnih telesih.

Organizacijski organigram je priloga statuta.

Sindikalno skupino sestavljajo člani SPVS združeni pri enem ali več delodajalcih z enim ali več sindikalnim zaupniki. Načelom eno sindikalno skupino zastopa eden sindikalni zaupnik.

Sindikalne skupine izmed članov same izvolijo zaupnika, kateri lahko določi drugega člana za njegovo nadomeščanje v primeru daljše odsotnosti. Namestnika lahko zaupnik določi do dva zaradi posebnosti poklica. Namestnik do delodajalca deluje v imenu zaupnika v kolikor nima urejene sindikalne zaščite.

Sindikalne skupine lahko sprejmejo svoja pravila delovanja za njihove potrebe, ki morajo biti skladna s tem statutom.

V okviru sindikalnih skupin člani svoje interese uveljavljajo preko sindikalnih zaupnikov, samostojno ali kolektivno.

SPVS se strokovno organizira po poklicih in delovnih področjih.

      14. člen    strokovni odbori in delovna telesa

V okviru SPVS se organizirajo strokovni odbori za posamezna področja delovanja kot so poklici ali dejavnost ali za posamezne projektne naloge. Strokovni odbori se organizirajo na državni ravni, začasno ali trajno.

Strokovni odbori in ostale oblike delovnih teles se organizirajo in delujejo na podlagi funkcionalno interesnih potreb za katerih ustanovitev se odloči predsedstvo SPVS.

Stališča, mnenja in zahteve predstavlja in uveljavlja predsednik SPVS ali po njegovem pooblastilu vodja strokovnega odbora, delovnega telesa ali zaupnik sindikalne skupine.

Strokovni odbori in delovna telesa volijo svojo vodjo, ki strokovni odbor ali delovno telo vodi, predstavlja in zastopa.

      15. člen    sindikalne skupine

Sindikalne skupine so osnovne enote združevanja in delovanja članov sindikata SPVS. Oblikujejo se z izvolitvijo najmanj svojega zaupnika in če je le možno tudi namestnika, enega ali dveh. Če ni oblikovane sindikalne skupine, člani delujejo samostojno v SPVS.

Sindikalne skupine volijo sindikalne zaupnike glede na število članov pri posameznih delodajalcih. Izvršni odbor SPVS mora potrditi vse sindikalne zaupnike in namestnike.

Sindikalne skupine preko svojega zaupnika izražajo in usklajuje interese članstva, dajejo pobude, predloge in zahteve v zvezi z vprašanji, ki zadevajo pravice iz delovnega razmerja in sindikalnega delovanja.

Sindikalni zaupnik se voli za mandat štirih let. Po izteku mandata se zaupanje potrdi z glasovanjem članov na zboru, v kolikor ni več zaupanja se izvoli novi zaupnik, ki to postane z več glasovi od predhodnega zaupnika.

Sindikalni zaupnik zastopa interese sindikalne skupne in je pooblaščen predstavnik članov sindikalne skupine za sodelovanje v okviru SPVS, do delodajalcev in širše.

Sindikalnega zaupnika zamenjuje eden od namestnikov, ki ga vsakokrat določi zaupnik.

      16. člen    sindikalni zaupnik

Naloge sindikalnega zaupnika SPVS so:

spremljati uresničevanje pravic članov sindikalne skupine SPVS;
usmerjati in svetovati članom SPVS pri uveljavljanju pravic;
delovati v strokovnih odborih in organih SPVS;
obveščati člane o delu sindikalne skupine in sklicevati ter voditi sestanke skupine SPVS;
usklajevati interese članov v sindikalni skupini SPVS;
pisno obveščati vodstvo SPVS o interesih, pobudah, predlogih in zahtevah članov SPVS;
obveščati sindikalno skupino SPVS o kršitvah pravic iz dela in pravicah članov SPVS.

Sindikalnega zaupnika SPVS med odsotnostjo nadomešča eden od njegovih namestnikov, ki ga zaupnik pooblasti za čas vsake dalj časa trajajoče odsotnosti.

Če v sindikalni skupini SPVS ni zaupnika ali je neaktiven, skupina SPVS ali predsednik SPVS skliče sestanek za izvolitev zaupnika sindikalne skupine ali imenuje začasnega sindikalnega zaupnika do prvega sestanka. Na sestanku člani sindikalne skupine izvolijo novega zaupnika sindikalne skupine SPVS. Na isti način se zaupnik izvoli prvič.

17. člen organiziranje in delovanje SPVS

Organi SPVS:

Organ, sestava in njegovo imenovanje
Kongres SPVS	Predsedstvo, člani nadzornega odbora, vsi sindikalni zaupniki in njihovi namestniki
Predsedstvo SPVS	Izvršni odbor in sindikalni zaupniki
Izvršni odbor SPVS	Predsednik, podpredsednik in sekretar
Nadzorni odbor SPVS	Voljeni trije člani, ki sami izberejo predsednika
Predsednik SPVS	Na kongresu voljen in je vodja izvršnega odbora

Vodstvo SPVS:

Funkcija v vodstvu in imenovanje
Predsednik SPVS	Izvoljen
Podpredsednik SPVS	Predlagan, potrjen in imenovan
Sekretar SPVS	Predlagan, potrjen in imenovan
Strokovni sodelavec SPVS	Predlagan, potrjen in imenovan

Predsednik se voli na rednem kongresu SPVS ali na izrednem kongresu na predlog predsedstva SPVS ali najmanj petih sindikalnih skupin. Mandat izvoljenih za opravljanje funkcij v organih SPVS traja do izvolitve novih, razen če je v statutu za posamezni organ drugače določeno. V izrednih primerih zaradi objektivnih razlogov lahko predsedstvo SPVS imenuje začasne organe na funkcije v organih SPVS, vse razen predsednika.

Predsednik SPVS zastopa interese SPVS in je pooblaščeni predstavnik članov SPVS.

Podpredsednika, sekretarja in strokovne sodelavce potrjuje in imenuje predsedstvo SPVS na predlog predsednika SPVS.

Predsednik SPVS se prvič izvoli na kongresu. Podpredsednik, sekretar in strokovni sodelavci se potrdijo in imenujejo na kongresu ali predsedstvu.

Izvršni odbor lahko imenuje strokovnega sodelavca – blagajnika, ki je samostojen in je predsedniku SPVS odgovoren za finančno poslovanje skladno s Pravilnikom o finančnem poslovanju SPVS, ki ga sprejme predsedstvo SPVS, prvič pa izvršni odbor SPVS, do sprejetja pa blagajnik deluje samostojno. Za zagotavljanje nemotenega poslovanja lahko sam določi svojega namestnika in ga za določeno nalogo ali obdobje pooblasti ter o tem pisno obvesti predsednika SPVS, ki začasno zamenjavo odobri.

Funkcije predsednika, podpredsednika, sekretarja in strokovnih sodelavcev v SPVS se opravljajo volontersko, po potrebi se lahko profesionalizirajo, o čemer odloči predsedstvo

SPVS deluje skladno s tem statutom in programom SPVS. Program SPVS letno sprejme predsedstvo SPVS in mora biti skladen s tem statutom. Izvršni in nadzorni odbor SPVS ter predsedstvo SPVS sprejmejo svoj poslovnik dela.

IV ORGANI SPVS

      18. člen    glasovanje

Udeleženci oziroma tisti, ki sestavljajo organ SPVS in imajo glasovalno pravico, so glasovalci.

Pri določanju potrebnih glasov za sprejetje sklepov in odločitev v organih SPVS se uporabljata termina večina in dvotretjinska večina, v obeh primerih je mišljeno od glasovalcev, glasovalci pa so tisti, ki imajo glasovalno pravico. Glasovalci lahko glasujejo po glasovnicah in po e-pošti ipd., o čemer se sprejme pravilnik.

Če za sprejetje odločitve ni določena dvotretjinska večina, se uporablja navadna večina.

Sklepčnost na zasedanjih organov SPVS je dosežena, če svojo voljo pisno, na zgoraj opisan način ali osebno potrdijo glasovalci v številu kot je določeno s tem statutom za posamezne organ. Za sprejemanje odločitev na zasedanjih organov SPVS je treba doseči sklepčnost organa SPVS.
Sklepi oziroma odločitve na kongresu se sprejemajo z javnim glasovanjem.

      19. člen    kongres

Kongres je najvišji organ SPVS. Kongres se skliče predvidoma vsaka 4 leta. Po potrebi se lahko skliče tudi izredni kongres SPVS, ki ni časovno vezan na redni kongres SPVS.

Udeleženci kongresa SPVS z glasovalno pravico so člani predsedstva SPVS ter člani nadzornega odbora in sindikalni zaupniki SPVS ter njihovi s strani izvršnega odbora potrjeni in imenovani namestniki. Vsaka delujoča sindikalna skupina SPVS ima eden glas. Na kongresu SPVS mora biti zastopanih najmanj polovica delujočih sindikalnih skupin SPVS.

Prvi kongres se skliče po odločitvi predsedstva SPVS, vendar ne kasneje, kot štiri leta po sprejetju tega Statuta SPVS oz. ne kasneje kot tri leta po pridobitvi statusa reprezentativnega sindikata. Kongres samostojno skliče predsednik ali na predlog predsedstva SPVS oziroma na zahtevo, izraženo na predsedstvu SPVS, zahteva se podpre z najmanj dvotretjinsko večino.

O sklicu kongresa se obvestijo vsi udeleženci kongresa in vsi člani SPVS. Zasedanja se lahko udeležijo in sodelujejo pri delu kongresa ali izrednega kongresa vsi člani SPVS in gostje, vendar brez pravice glasovanja.

      20. člen    pristojnosti kongresa

Kongres SPVS ima naslednje pristojnosti:

sprejema Statut SPVS in njegove spremembe, z dvotretjinsko podporo;
sprejema programske usmeritve SPVS;
sprejema poročila o delu SPVS;
voli predsednika SPVS in člane nadzornega odbora SPVS;
obravnava vprašanja, pomembna za člane SPVS, in sprejema izvedbene usmeritve;
podeljuje in odvzema naziv častnega člana SPVS;
odločati o prenehanju delovanja SPVS.

Kongres SPVS ima tudi pristojnosti predsedstva SPVS, svoje pristojnosti pa lahko zaradi operativnosti delovanja prenese na predsedstvo SPVS. Odločitve kongresa SPVS se sprejemajo z navadno večino in so obvezujoče za vse organe SPVS na vseh ravneh delovanja.

      21. člen    glasovanje kongresa

Sklepi, ki se nanašajo na sprejetje in spremembe statuta in prenehanje delovanja SPVS, se sprejemajo s podporo dveh tretjin vseh glasovalcev. Vse ostale odločitve kongres sprejema z navadno večino.

Če kongres ni sklepčen, se ponovno skliče v 30 dneh.

      22.člen    predsedstvo

Predsedstvo SPVS je najvišji delujoči organ med kongresoma in se sestaja najmanj vsako leto enkrat. Načeloma se letno izvedejo tri redne seje predsedstva, v vsaki tretjini leta ena. Po potrebi se lahko izredno skliče Predsedstvo SPVS, kar ni časovno vezano na izvedbo redne seje Predsedstva SPVS.

Predsedstvo SPVS je sestavljeno iz izvršnega odbora SPVS in največ petnajstih sindikalnih zaupnikov. Predsedstvo je zastopano ko je na seji prisotnih najmanj pet sindikalnih zaupnikov in skupaj sedem članov predsedstva. Dokler ne deluje zadostno število sindikalnih skupin je za sklepčnost na seji predsedstva potrebna prisotnost predstavnikov najmanj ene tretjine delujočih sindikalnih skupin.

Sindikalni zaupniki sindikalnih skupin se uvrstijo v predsedstvo glede na število članov. V članstvo predsedstva se uvrstijo sindikalni zaupniki sindikalnih skupin z več člani. Seje predsedstva se lahko udeležijo in razpravljajo sindikalni zaupniki vseh sindikalnih skupin, vendar tisti, ki niso člani predsedstva, brez glasovalnih pravic s pravico do razprave.

Izvršni odbor vodi evidenco o sindikalnih skupinah s številom članov in na podlagi nje določa predstavnike sindikalnih skupin v predsedstvu, člane predsedstva.

Predsedstvo SPVS samostojno skliče izvršni odbor SPVS oziroma se skliče na zahtevo, izraženo s strani večine sindikalnih skupin SPVS.

O sklicu predsedstva SPVS se obvesti vse udeležence predsedstva SPVS, tudi tiste brez glasovalne pravice – vse sindikalne zaupnike.

Seje predsedstva vodi predsednik SPVS.

      23. člen    pristojnosti predsedstva

Predsedstvo SPVS ima naslednje pristojnosti:

sprejema letno poročilo in oceno delovanja SPVS;
letno sprejema program, ki določa težišče delovanja za naslednje leto, sprejme se na predlog izvršnega odbora SPVS;
sprejema programsko izvedbene usmeritve SPVS;
odloča o posebnih oblikah organiziranja, ko se pokaže potreba po njih, kot so delovne skupine in delovne komisije za posamezna področja;
odloča o posebnih oblikah povezovanja in delovanja SPVS;
odloča o ustanavljanju drugih oblik delovne in poslovne organiziranosti SPVS;
podeljuje in odvzema naziv častnega člana SPVS.

Predsedstvo lahko odloča tudi o pristojnosti kongresa iz prvega odstavka 20. člena statuta z dvotretjinsko večino po predhodno dodeljeni pristojnosti kongresa.

24. člen izvršni odbor

Izvršni odbor SPVS je najnižji skupinski organ SPVS in je delovno izvršilni organ. Deluje redno in ima temu primerno sestavo. Sestavljajo ga predsednik, podpredsednik in sekretar.

Izvršni odbor ima naslednje naloge:

uresničuje ter izvaja odločitve in sklepe, ki jih sprejmejo kongres, izredni kongres, predsedstvo SPVS;
uresničuje sprejete programske usmeritve SPVS;
potrjuje in imenuje podpredsednika, sekretarja in strokovne sodelavce na predlog predsednika;
obravnava pomembna vprašanja za članstvo, ter usklajuje in usmerja dejavnosti SPVS;
sprejema finančni načrt in oblikuje finančno poročilo SPVS;
oblikuje skupno podlago za pogajanja in sklepanje kolektivnih pogodb;
sklepa o začetku in trajanju ter o vsebini in oblikah vseh vrst sindikalnih dejavnosti;
ustanavlja delovna telesa in strokovne odbore ter imenuje njihove vodje ter člane;
organizira in usklajuje delo delovnih teles in strokovnih odborov SPVS;
pripravlja delovna gradiva za predsedstvo in kongres SPVS;
zbira predloge sprememb statuta SPVS in jih vnaša v predlog sprememb statuta;
sprejema statutarno izvedbene akte SPVS;
odloča o statutarnih in drugih sporih med oblikami organiziranja;
spremlja izvajanje kolektivnih pogodb in pogodbe med SPVS in delodajalci;
sprejema stališča do predpisov in drugih aktov, ki zadevajo interese članov SPVS;
spremlja varnost osebnostne in delovne nedotakljivosti sindikalnih zaupnikov in jo izvaja;
spremlja in usmerja delovanje sindikalnih skupin SPVS;
potrjuje začetek postopkov pred Ustavnim sodiščem Republike Slovenije;
odloča o pravni pomoči članom SPVS;
opravi postopke za ustanovitev delovne in poslovne organiziranosti SPVS skladno z odločitvami pristojnih organov SPVS;
organizira finančno poslovanje SPVS;
skrbi za usklajenost sindikalnega delovanja s Statutom SPVS;
skrbi za obveščanje članstva in javnosti.

Delo izvršnega odbora vodi predsednik SPVS.

25. člen nadzorni odbor
Nadzorni odbor SPVS sestavljajo trije člani. Predsednika nadzornega odbora izvolijo člani iz svoje sestave. Člani nadzornega odbora SPVS se izvolijo na kongresu SPVS ali se v izrednih razmerah na predsedstvu SPVS potrdijo in imenujejo na predlog predsednika SPVS.

Prvo sejo nadzornega odbora SPVS skliče predsednik SPVS. Član nadzornega odbora ne more biti istočasno član izvršnega odbora SPVS. Pred začetkom delovanja nadzorni odbor izvoli svojega predsednika in o tem obvesti izvršni odbor ali predsednika.

Nadzorni odbor ima naslednje naloge:

nadzira finančno in materialno poslovanje SPVS;
nadzira namensko porabo finančnih sredstev in uporabo materialnih sredstev SPVS;
organe SPVS seznanja z ugotovitvami in predlaga rešitve;
pripravi pisno letno poročilo o finančnem poslovanju pred obravnavo finančnega poročila za preteklo leto na predsedstvu SPVS.

Nadzorni odbor mora z ugotovitvami nadzora nad finančno-materialnim poslovanjem seznaniti izvršni odbor SPVS najmanj 14 dni pred obravnavo poročila na predsedstvu SPVS.

26. člen predsednik

Predsednik SPVS vodi delo SPVS in je odgovoren za:

kontinuirano delovanje SPVS;
organizacijo stalnih stikov s sindikalnimi skupinami SPVS in spremljanje dela v njih;
usmerjanje dela sindikalnih zaupnikov in povezljivost organov, sindikalnih skupin, delovnih teles in strokovnih odborov SPVS;
pravočasen in verodostojen pretok informacij do organov SPVS;
poročanje organom SPVS o delu v SPVS;
izvajanje stališč in sklepov organov SPVS;
zagovarjanje stališč in odločitev SPVS pri pogajanjih z delodajalci in organizacijami;
zastopanje in uveljavljanje delovnopravnih in socialno-ekonomskih pravic članov SPVS;
je osebno odgovoren za delovanje izvršnega odbora SPVS in za uresničevanje sprejetih usmeritev, stališč in sklepov kongresa SPVS in predsedstva SPVS.

Predsednik SPVS:

pri svojem delu sledi ciljem in programskim izhodiščem iz 5. člena tega statuta in je pri tem popolnoma samostojen;
zastopa interese SPVS in je pooblaščeni predstavnik članov SPVS za stike z delodajalcem in njegovimi predstojniki ter državnimi organi;
se voli na kongresu SPVS;
predstavlja SPVS v javnosti, ta pooblastila lahko izjemoma in za konkreten primer prenese na drugega člana SPVS;
predsednika SPVS med odsotnostjo in po njegovem pooblastilu nadomešča podpredsednik ali sekretar SPVS;
predlog kandidata za izvolitev predsednika SPVS mora vsebovati tudi predlog programskih usmeritev, ki jih kandidat predstavi na kongresu pred glasovanjem.

       27. člen    podpredsednik in sekretar

Podpredsednik SPVS nadomešča predsednika v njegovi odsotnosti in skrbi za usklajevanje dela izvršnega odbora SPVS in opravlja tiste naloge, za katere ga pooblasti predsednik SPVS.

Sekretar skrbi za operativno kontinuiteto delovanja organizacije. Pristojen in odgovoren je za organiziranje, zagotavljanje pogojev za delovanje in pravočasnost delovanja organov SPVS, za njihovo povezavo s sindikalnimi skupinami SPVS, za tekoče in usklajeno delovanje sedeža SPVS ter za organizacijo administrativne, strokovne in tehnične podpore organov SPVS.

V   IZVOLJENI ALI IMENOVANI ORGANI

      28. člen    pooblastila voljenih

Izvoljeni ali imenovani člani v organe imajo pooblastilo voljenega ali imenovanega posameznika, da zastopajo člane SPVS v mejah pristojnosti, ki so določene s statutom, glede na organ imenovanja.

V SPVS imajo pooblastilo voljenega ali imenovanega posameznika iz prvega odstavka tega člena predsednik, podpredsednik in sekretar SPVS, predsednik in člani nadzornega odbora SPVS, ter sindikalni zaupniki SPVS.

      29. člen    odgovornost funkcionarjev

Nosilec funkcije je za svoje delo odgovoren organu, ki ga voli oziroma potrjuje in članom.

VI   FINANCIRANJE IN FINANČNO POSLOVANJE

      30. člen    financiranje

SPVS financira svojo dejavnost po načelu samofinanciranja, s članarino in z drugimi prihodki.

Podrobnejša določila o plačevanju, zbiranju, delitvi in porabi sredstev se opredelijo s Pravilnikom o financiranju in finančnem poslovanju SPVS.

SPVS enkrat letno prek svojih organov in zaupnikov poskrbi za seznanitev članov s finančnim poslovanjem.

Izvršni odbor lahko sprejme sklep o participaciji člana pri zastopanju, pri uveljavljanju pravic iz delovnega razmerja pri pooblaščenem pravnem zastopniku SPVS, kadar je normalno delovanje sindikata ogroženo.

      31. člen    članarina

Višina članarine, ki jo član SPVS namenja financiranju organizacije je enotna v odvisnosti od plače člana in se jo določi na predsedstvu SPVS. Zbrana sredstva so skupna last članov organiziranih v SPVS.

VII OBVEŠČANJE

      32. člen    načini obveščanja

Organiziranje in delovanje SPVS je javno.

Predsednik SPVS je odgovoren za obveščanje članov in javnosti o aktivnostih SPVS. Za neposredno obveščanje lahko predsednik SPVS pooblasti predstavnika za stike z javnostmi, ki ga lahko imenuje predsedstvo SPVS na predlog predsednika SPVS.

Organi in sindikalni zaupniki SPVS so dolžni obveščati člane o svojem delu z lastnimi načini posredovanja obvestil.

VIII PRIZNANJA SPVS

      33. člen    priznanja

Organi SPVS podeljujejo priznanja posameznikom in organizacijam po pravilniku, ki ga sprejme predsedstvo SPVS na predlog izvršnega odbora.

Vrsta, oblika in način podeljevanja se določijo s pravilnikom.

IX PRAVNA OSEBA

      34. člen    pravne osebe

SPVS je pravna oseba zasebnega prava in samostojni nosilec pravic in obveznosti po tem statutu.

X PRENEHANJE DELOVANJA SPVS

      35. člen    prenehanje delovanja

SPVS preneha delovati:

po zakonu ali
po volji članov s sklepom kongresa.

       36. člen    prenehanje po zakonu

Po samem zakonu delovanje SPVS preneha, če dejansko preneha delovati ali če s svojim delovanjem meri na protipravno rušenje ustavne ureditve, na kazniva dejanja ali spodbuja k narodni, verski, rasni in drugi neenakopravnosti ter razpihuje narodno, rasno, versko in drugo sovraštvo in nestrpnost oziroma spodbuja k nasilju in vojni.

Prenehanje SPVS po prejšnjem odstavku ugotovi pristojni organ z odločbo.

      37. člen    postopki po prenehanju delovanja

Po volji članov preneha delovanje SPVS na osnovi sklepa o prenehanju, ki ga sprejme kongres SPVS z dvotretjinsko večino.

S poravnavo vseh obveznosti se premoženje SPVS proporcionalno glede na število članstva prenese na sindikalne skupine SPVS, ko sindikat preneha delovati. Proračunska sredstva se vrnejo proračunu.

O sklepu kongresa iz prvega odstavka tega člena mora pooblaščeni predstavnik SPVS v 30 dneh pisno obvestiti upravni organ, ki je registriral SPVS.

SPVS mora k sklepu predložiti poročilo o razpolaganju s sredstvi sindikata, iz katerega so razvidni obseg sredstev, način poravnave obveznosti, višina javnih sredstev, njihova vrnitev proračunu in prenos premoženja na sindikalne skupine SPVS.

Pristojni upravni organ objavi sklep o prenehanju SPVS na oglasni deski organa. Vsi upniki lahko obvestijo pristojni organ o svojih terjatvah, ki jih imajo do SPVS, v 30 dneh po objavi.

XI EVIDENCE SPVS

      38. člen    podatki evidenc

SPVS vodi za svoje potrebe evidenco članov SPVS.

Evidenca članov zajema naslednje podatke:

osebno ime in priimek;
spol;
naslov prebivališča (stalno/začasno);
e-poštni naslov in telefonsko številko;
članstvo v SPVS;
opravljanje dela v poklicu ali na področju;
zaporedno številko člana;
TRR v primeru plačevanja članarine s trajnikom.

Sindikalne skupine so dolžne SPVS sproti sporočati spremembe, ki so pomembne za tekoče vodenje evidence članstva.

SPVS lahko osebne podatke članov uporablja samo za potrebe delovanja SPVS.

XII PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

39. člen sprejem in veljava

Statut SPVS in njegove spremembe začnejo veljati na dan sprejetja.

Statut je bi sprejet na skupščini in ima eno prilogo.

Slovenska Bistrica, 18. julij 2015