Problematika poklicnih voznikov v Sloveniji in EU

Problematika poklicnih voznikov v Sloveniji in EU

Evropska komisarka za promet
Violeta Bulc
 
 
Spoštovana komisarka
 
Oglašam se kot predstavnica Sindikata poklicnih voznikov Slovenije – SPVS in kot poklicna voznica težkih tovornih vozil. Želim vam predočiti probleme v transportu skozi oči slovenskega poklicnega voznika.
Razumem, da se v Bruseljskih in Strasbourških pisarnah pogovarjate, razmišljate in debatirate širše, globalno in se ne spuščate v drobnjakarske probleme posameznih članic. Vendar vam povem, da ne boste mogli zagotoviti varnosti na evropskih cestah in poštene konkurenčnosti v EU, dokler ne bodo urejeni delovnopravni odnosi v vseh članicah EU.

Prebiram vaše objave in se sprašujem, če vam je sploh znano, kako so (ne)urejena delovna razmerja in kako nezakoniti so plačni modeli za voznike v Sloveniji, na Balkanu in v ostalih vzhodnih članicah EU?
Ob tem smo vsi v EU, torej bi morala veljati enaka pravila za prevoznike in voznike vseh članic.  Vozniki bi morali biti pošteno plačani za svoje delo, zagotovljene bi jim morale biti enake pravice in dolžnosti.


Naj vam naštejem nekaj naših problemov:
 
- Deregulacija poklica – poklicni voznik lahko postane praktično vsakdo, ki pridobi izpit za kategorije C, E, D in opravi tečaj kode 95. Zadostuje osnovnošolska izobrazba, ali celo nedokončana devetletka. Prevozniku ustreza nizka stopnja izobrazbe voznika, ker tako lahko voznika minimalno plača, vseeno pa od voznika pričakuje vsaj osnovno pogovorno znanje tujega jezika in druge veščine potrebne za za to delo - komunikacija v tujini, urejanje dokumentacije,  skrb za tovor in delovno sredstvo. Vožnja 40 tonskega tovornega vozila je odgovorno in zahtevno delo, ki vsekakor zahteva osebo z vsaj poklicno izobrazbo. Deregulacijo je treba odpraviti, voznikom pa zagotoviti dostojno plačilo za pošteno opravljeno delo!
 
- Vozniki v SLO imajo v pogodbah za delo napisano minimalno plačo. Dejansko so pa plačani po kilometru ali procentu vrednosti prevoza !!  To je ustni dogovor in ni nikjer zapisan. To pomeni, da voznik zasluži toliko, kolikor kilometrov v mesecu prevozi, pomnoženo z dogovorjenim centom.  (10.000 km x 0,13 centov = 1.300 €) Na plačilnih listah prevoznik napiše 176 ur , ki jih plača po urni postavki minimalne plače, obračuna prispevke na minimalno plačo in preostanek zaslužka prikaže kot fiktivne dnevnice (1.300 € = 630 € neto plača in 670 € dnevnic).  S plačilom po kilometru, procentu prevoznik goljufa voznika in državo. Voznik bo na osnovi takega plačila za delo imel zelo nizko pokojnino, (tudi bolniški stalež, nadomestilo na borzi, invalidnino…), v zdravstveno, pokojninsko in davčno blagajno pa pride manj dajatev in prispevkov.    S plačilom po kilometru prevoznik tudi negativno stimulira voznika in ga spodbuja, da prevozi čim več, da bo več zaslužil. Posledice se kažejo v preutrujenih voznikih, prometnih nesrečah, mahinacijah s tahografi in voznikovimi karticami.
 
Plačilo po kilometru in procentu je tudi v nasprotju z 10. členom  EU uredbe 561/2006:
POGLAVJE III, ODGOVORNOST PREVOZNIH PODJETIJ

Člen 10
Prevozno podjetje voznikom, ki so v njem zaposleni ali mu dani na voljo, ne sme izplačevati nikakršnih plačil, niti v obliki bonusov ali dodatkov k plači, ki so povezana s prevoženimi razdaljami in/ali količino prevoženega blaga, če so ta plačila take vrste, da ogrožajo varnost v cestnem prometu in/ali spodbujajo kršitve te uredbe.
 
Plačilo po kilometru, procentu uvršča EU uredba 2016/403 o prekrških med zelo hude kršitve ! saj spodbuja voznika k vožnji preko delovnega časa, h krajšanju počitkov, k manipulacijam s tahografi in karticami voznikov – vse z namenom, da naredi čim več kilometrov, ker je od tega odvisen njegov zaslužek! V Sloveniji so praktično vsi vozniki plačani tako. Naši Inšpektorati za delo, FURS so preobremenjeni, kadrovsko podhranjeni, zato tak način plačevanja nemoteno poteka.
Kaj lahko na ravni EU naredite, da pritisnete na našo državo in ostale članice iz Balkana in vzhoda, da se tak način plačevanja zavre, iztrebi ?!
 
- Plačilo po kilometru ima še eno negativno posledico - dostop do zdravnika – Vozniki v Sloveniji so med tednom odsotni, običajno tudi še vsaj dva vikenda v mesecu. Na pot krenejo v nedeljo zvečer in se vračajo v petek popoldne, soboto dopoldne. Če želi voznik k zdravniku, bi za prevoznika to pomenilo, da kamion stoji, torej izpad dohodka. Pritiskajo tudi naročniki. Prevoznik običajno reši situacijo tako, da najde nadomestnega voznika, za rednega voznika pa to pomeni, da bi ostal vsaj teden dni doma, torej bi porabil dopustne dneve in zaslužek bi se mu drastično zmanjšal. Zato vozniki skorajda ne gredo k zdravniku, se samozdravijo, vozijo bolni. Nedostopnost do zobozdravstvenega varstva se kaže na pomanjkljivem zobovju – škrbinasto, neurejeno zobovje, je tipično za voznike. Znova se postavlja vprašanje ogrožanja zdravja voznika in hkrati ogrožanje varnosti vseh udeležencev prometa.
 
- Voznikom delodajalci, prevozniki, ne zagotavljajo varnih in zdravih pogojev za delo.  Prevozniki varčujejo pri vsem in na vsem – tako na delavčevi plači, kakor na vzdrževanju delovnih sredstev in zagotavljanju zaščitne opreme. Veliko voznikov vozi tehnično ne povsem izpravna vozila (iztrošene zavore, iztrošene pnevmatike, napake na krmilju…)  Takšna vozila pomenijo nevarnost za vse udeležence v prometu. EU uredba 2014/47.
 
- Poletne temperature in redni dnevni počitek v kabini - Klimatska naprava za hlajenje deluje samo ob prižganem motorju. Ko vozilo miruje in je motor ugasnjen, hlajenja ni. Vozniki morajo v vozilih opraviti redni dnevni (min 9 do 11 ur) in večinoma tudi skrajšan tedenski (min 24 ur) in velikokrat redni tedenski počitek (45 ur). V poletni vročini je v kabinah tovornjakov nemogoče zadostno počivat ! Temperature v kabini narastejo na 40, 50 in več stopinj Celzija. Nespočiti vozniki pomenijo grožnjo za varnost lastnega življenja in vseh ostalih udeležencev prometa!
Sprašujem vas, zakaj EU komisija na evropski ravni ne izda uredbe, ki bi uzakonila, da je za tovorna vozila na špediciji obvezna vgradnja eksterne klimatske naprave in določi standard te naprave ?!
Vozniku mora biti dana možnost vsakodnevnega kvalitetnega počitka!

 
- Zimske razmere, sneg, led, čiščenje streh prikolic - Zakon o pravilih cestnega prometa - (29. člen (2) - vse voznike zavezuje k temu, da vozila očistijo snega in ledu, preden jih vključijo v promet. Še posebej to zavezuje voznike tovornih vozil. Sneg, led in voda na strehah prikolic štejejo kot nezavarovan tovor. Posledice razsutja snega in ledu s prikolic med vožnjo so lahko enormne – od povzročitve nesreče, zastoja na cesti in materialne škode, do težjih poškodb in celo smrti oseb.  Če želijo vozniki zadostiti zakonu, se morajo povzpeti na streho svojih prikolic, na višino 4 metre. Prikolice niso predvidene za vzpenjanje nanje, zato nimajo lastnega dostopa. Prislonjene lestve ni  možno nikamor pritrditi. Vozniki nimajo možnosti se pritrditi z varnostnim pasom, hodijo nezavarovani po strehah prikolic, ki niti niso predvidene za hojo! Površine so gladke, spolzke, lahko se udrejo. Dogajajo se zdrsi in padci voznikov s prikolic, z višine 4 metrov. Posledice za voznike so zlomi, pa tudi trajne poškodbe in invalidnost. V primeru poškodbe voznika zaradi padca s prikolice, zavarovalnice zavračajo odškodninske zahtevke, ker voznik ob delu na višini ni bil primerno zavarovan in je hodil po površini, ki ni predvidena za hojo. V primeru nesreče na cesti zaradi odpadlega ledu in posledično smrtnih poškodb je voznik tovornjaka obtožen povzročitve smrti iz malomarnosti!. Če prometna kontrola ustavi voznika, ki ni očistil snega, ledu s prikolice, je voznik kaznovan z globo, če je z odpadlim ledom povzročil prometno nezgodo, voznika obtožijo malomarnosti, mu  izrečejo globo in kazenske pike.
Sprašujem vas, zakaj na evropski ravni ne izdate uredbe, da je treba pozimi na matičnih parkiriščih podjetij, na vseh počivališčih za tovorna vozila, na parkiriščih večjih naročnikov postaviti mobilne odre za čiščenje snega, ledu s streh prikolic tovornih vozil ?!
Vozniku mora biti dana možnost izpolniti njegovo obveznost!

 
- Vozniki v Sloveniji so večinoma zaposleni za določen čas – 3 mesece, 6 mesecev, 1 leto… To pomeni, da se jim pogodbe leta dolgo podaljšujejo, kar je v nasprotju z zakonom ZDR-1,  vozniki pa so zmeraj v stresu, ali bo pogodba podaljšana ali ne. Vozniki na bankah, recimo, ne morejo dobiti kredita, ker nimajo pogodb za nedoločen čas. Hkrati ta večen stres zahteva davek na psihofizični kondiciji voznika, kar negativno vpliva na pozornost na cesti, varno vožnjo in s tem varnost vseh udeležencev prometa.
 
- Parkirišča, počivališča – uredba 561/2006 zapoveduje čase voženj in počitka. Delodajalec in naročnik pritiskata na voznika, da vozi kolikor je maksimalno možno. Ko pa voznik po 9. urah vožnje želi ustaviti vozilo, so počivališča polna, zasedena. Vozniki velikokrat prekoračijo čase voženj, ker je počivališč za tovorna vozila absolutno premalo !! Ob prometni kontroli pa vozniki za prekoračene ure voženj plačujejo drastične kazni !
 
- Redni tedenski počitek – skoraj vse severne, zahodne članice EU so začele izvajati kontrole nedovoljenega rednega počitka v kabini tovornjaka. Ob tem so ekonomske zahteve takšne in tržna konkurenca funkcionira tako, da naši prevozniki večinoma ne zmorejo organizirati prevozov tako, da bi se vozniki vsak teden vračali domov. Ob tem, da so vozniki že itak vsak dan v stresu kako izpolniti vse termine, maksimalno izrabiti ure, se pravočasno ustaviti za pavzo in počitek, najti prosto mesto in parkirišče, ki ima vsaj znosno čiste sanitarije, se sedaj ubadajo še s tem, kako preživeti vikend zunaj, da jih ne bo morebitna kontrola takoj ali v teku naslednjih 28 dni, oglobila.
Za voznike bi bilo veliko bolje, če bi se delalo na tem, da se uredi dovolj parkirišč z vso potrebno infrastrukturo, kot so sanitarije s tuši, možnost razgibavanja, animacije, voznikom cenovno ugodna topla hrana, ker posteljo ima voznik v kamionu.  Trend, da bi naj vozniki za 45 urni počitek spali v prenočiščih, celo namenskih objektih, je za voznike neprivlačen, neugoden – ljubša jim je intima in domačnost kabine, ter lastne posteljnine, kakor prenočevanje v nekih kontejnerjem podobnih objektih, z velikim pretokom gostov, ali celo v več posteljnih sobah. Ob vsem tem pa prevozniki tudi niso pripravljeni kriti stroškov.
Ob tem bi vas želela še vprašati kako se mora tretirati skrajšan počitek – uredba 561/2006 pravi, da znaša skrajšan počitek najmanj 24 ur. To torej pomeni, da je skrajšan počitek vse kar je med 44,59 ur do najmanj 24 ur.  Voznikom se dogaja, da počivajo, recimo, 30 ur, policijska kontrola pa jim prizna samo 24 ur. To ne bi smelo biti prav, ker uredba določa samo minimum skrajšanega počitka, navzgor ga pa ne omejuje.
 
- Beneficirana delovna doba, v SLO dodatno poklicno pokojninsko zavarovanje – Poklic voznika je psihofizično zahteven. Voznik mora biti v dobri kondiciji, da lahko varno, zbrano upravlja kamion. Voznikom bi bilo nujno omogočiti beneficiran staž, da bi se lahko pravočasno upokojili. S tem bi se sprostila delovna mesta, poklic bi pridobil na privlačnosti, na cestah pa bi imeli voznike, ki bi fizično zmogli opravljati vse zahteve dejavnosti.
 
- Zaposlovanje tujcev – Slovenski prevozniki zaposlujejo veliko tujcev. Velikokrat se dogaja, da tujca izkoriščajo še bolj kakor domačega delavca – plačajo ga manj, nezakonito mu zaračunajo stroške zdravniškega pregleda pred nastopom dela, stroške pridobivanja vize in delovnega dovoljenja (vsi ti stroški so po zakonu stroški delodajalca), med tedenskimi počitki jih izkoristijo za delo v delavnicah ipd. Tujci so tiho, v strahu za službo, vse krivice in nezakonitosti potrpijo.

- Veletrgovci nakladi, razkladi– Uveljavila se je praksa, da v skladiščih veletrgovcev kakor so Lidl, Hofer in lokalni, vozniki sami nakladajo, razkladajo tovor. Veletrgovec tako prihrani strošek na lastnem osebju, vozniki pa za to delo niso plačani. Tudi če veletrgovec plača storitev naklada/razklada prevozniku, ta tega denarja ne prenakaže vozniku.
Ta problem bi bilo sploh treba zakonsko urediti – vozniki pravzaprav ne bi smeli opravljati tega dela, saj niso vsi usposobljeni za delo skladiščnika in prevzemnika robe, hkrati pa s tem avtomatsko pade nanje tudi odgovornost za morebitne poškodbe tovora pri nakladu/razkladu.


Zelo dolg sestavek sem napisala. Pa še bi lahko ogromno dodala. Problemov je veliko. Mislim, da bi se morala EU komisija bolj poglobiti v transportno ekonomijo jugovzhodnih članic EU, ker ravno te nepravilnosti, nezakonitosti, manipulacije, socialni dumping, so poleg slamnatih podjetij, glavni vir za nelojalno konkurenco.
 
Vozniki smo vsak dan na cesti. Vijugati moramo med različno zakonodajo, lokalnimi predpisi, EU uredbami, se držati cestno prometnih pravil, spoštovati uredbe in zakone o časih voženj in počitka, varno voziti in pripeljati tovor na cilj, si vsak dan pravočasno izboriti primeren prostor za parkiranje kamiona, ob vsem tem pa izpolniti vse zahteve naših delodajalcev, špediterjev, naročnikov prevoza.  Verjemite, da nam ni lahko. In za vsako napako smo kaznovani. Najlažje je oglobiti voznika, mu potegniti težko prislužen denar iz žepa.
 
Ko se pripravljajo spremembe, novi zakoni, nove uredbe, nas pravzaprav nihče nič ne vpraša. Glavno besedo imajo ekonomisti, kapital, pisarniški prometni strokovnjaki, logistični strategi. Vprašajte nas, kaj nam je pomembno, kaj bi nam dobro delo. Vozniki smo vozniki zato, ker imamo radi svoj poklic. Omogočite nam, da ga bomo lahko varno in z veseljem opravljali in da bomo od svojega dela lahko tudi dostojno živeli!

In ne nazadnje – socialni dumping, ki se je razširil po vsem jugovzhodu EU, znižuje standard in negativno vpliva tudi na pogoje voznikov iz severozahodnih članic EU.
 
Kakor sem že na začetku napisala – v EU smo in morala bi veljati enaka pravila, socialne pravice, delovne dolžnosti, plačilo za delo, tako za prevoznike, kakor za voznike vseh članic.
 

Hvala za vaš čas
V upanju, da nam boste lahko odgovorili, vas lepo pozdravljam in želim uspešno delo v dobro nas vseh

 

Karina Ditz
SPVS

 

Spletno mesto uporablja piškotke za analizo uporabe in zagotavljanje funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi.
Z nadaljnjo uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.