Poklicni vozniki umirajo stoje, pardon - med vožnjo

Poklicni vozniki umirajo stoje, pardon - med vožnjo

Včeraj zvečer mi je pisal Anže, da oživljajo enega voznika, ki ga je sesula slabost in danes zjutraj sem v medijih prebrala, da je nesrečnik umrl. Prejšnji teden so me iz enega podjetja spraševali kaj narediti, ker je njihovega voznika zadela kap, je v komi, nima pa sploh osebnega zdravnika izbranega, da bi se lahko odprl bolniški stalež… In ne mine dan, da me vsaj dva voznika ne kličeta za nasvet.
 
Po vseh teh letih neštetih člankov, ki sem jih spisala, mnogih intervjujih  na problematiko voznikov in transporta nasploh, po vsem času opozarjanja na zakonodajno pišmeuhovstvo, na divjo ligo na delovnopravnem področju transportne panoge, po vseh teh letih apelov na politike, inšpektorate, prevoznike in osveščanja voznikov ugotavljam, da se stanje nič kaj ne izboljšuje. Prevozniki so v kršenju delovnopravne zakonodaje in socialnih pravic zmer bolj, še bolj! drzni, uradi nadzora vztrajno »nemočni«, država-politika stabilno nezainteresirana, večina voznikov še zmer kot ovce na klanje, le moja telefonska številka postaja zmer bolj »vroča linija«…
 
Kakšna dva tedna nazaj sem bila na Ministrstvu za infrastrukturo, da skušam najt nekoga, ki ne bi samo prisluhnil, ampak bi se tudi resno lotil problemov - še čakam na odziv… Drgač pa - vsak dan mi zvoni telefon – neverjetna je domišljija prevoznikov kako zaobiti zakone, kako izžeti voznika maximalno in ga plačati minimalno in neverjetna je nevednost voznikov, tako domačih kot tujih, o pravicah in dolžnostih iz delovnega razmerja.
 
Kako dolgo si boste vozniki še sami sebi zategovali zanko okoli vratu… ?!?
 
Danes ponoči je torej znova umrl voznik… na delovnem mestu… !!! Bil je še toliko priseben, da je zapeljal na odstavni pas, da ga je ustavila ograja, da ni povzročil prometne nesreče v kateri bi vzel še kakšno življenje s seboj v onostranstvo… Novinarsko poročilo je skopo – voznika je obšla slabost in kljub hitri intervenciji reševalcev, oživljanju, je voznik izdihnil.

Po zakonodaji bi morali poklicni vozniki opravljati zdravniški pregled na vsakih 5 let.

Ta pregled zajema pregled kartoteke osebnega zdravnika in klinični pregled po sistemu medicine dela - sluh, vid, splošno telesno stanje, vprašalnik o kajenju, alkoholu... Če nisi ravno skrajno shiran, slep kot krt in v kartoteki nimaš zgodovine nekih kroničnih, fatalnih obolenj (epilepsija, sladkor, ipd) tak pregled brez problema opraviš in naslednjih 5 let manevriraš s  štiridesetimi tonami po cestah Slovenije in EU.

Vprašanje zdravstvene, telesne kondicije poklicnih voznikov se potuhne v tem, ker vozniki pač ne hodijo k zdravnikom... ni prilike... zato v kartotekah niti nimajo zabeleženih nekih hudih obolenj.
Voznikov med tednom, ko ordinacije osebnih zdravnikov delajo, ni v Sloveniji - še za vsak vikend ne pridejo domov... Veliko, (zelo veliko !) voznikov, predvsem pa tujci, so po mesec, dva in več neprestano v kamionu nekje v tujih državah. In v Sloveniji je skoraj polovica, če ne že več, vozniškega kadra iz tujine! Gripe, prehlade, vnetje grla, manjše poškodbe (če ni ravno zlom), bolečine v ledvenih in vratnih hrbtenicah, driske, zobobole, tud kakšno angino in pljučnico, vozniki pretolčejo v kamionu. Bolni vozijo, delajo in se samozdravijo kakor kateri - goltajo lekadole, kupujejo arcnije in painkillerje na pamet, kar je pač na voljo po trgovinah, drogerijah v Nemčiji, Angliji, na Nizozemskem, v Belgiji... V strahu pred zmer pogostejšimi infarkti, kapmi, nekateri kar po lastni presoji, »preventivno« vsak dan pogoltnejo aspirin… Če sta prehlad, gripa prehuda si čez vikend namešajo kakšne "udarne karabambole" energy drink + kakšna žganica, da jih flikne za sedeže na posteljo in utonejo v (ne)odrešilen spanec...

K zobodohtarjem tud ne hodijo – privat preveč stane, ostali zobozdravniki med vikendom ne delajo, zato ima ogromno voznikov, tam po 40. letu, razsulo v ustni votlini.

Svoje prispevajo še neredna, nezdrava, pogosto cenena, nekvalitetna prehrana, posledično prekomerna teža, holesterol, zamaščenost jeter, mašenje žil, popuščanje srca… neredno odvajanje, ker pač dostkrat ni sanitarij na voljo, slaba higiena, ker tud do tuša ne prideš redno... povsem "razsut" bioritem, ker je treba spat po "urniku" zapovedanih časov voženj in počitka... in seveda razvade (depresija - tolažba?!) - kajenje, alko, tud travica prenekateremu vozniku ni tuja...
 
In svoje dodajo še pogoji dela, vsakodnevni stres, ki se iz dneva v dan stopnjuje – zmeraj se mudi, termini, pritiski delodajalca, špediterja, naročnika, prometne in vremenske razmere na cesti, drastično pomanjkanje parkirišč za kamione in vse te faktorje mora voznik uskladiti še z izjemno strogo regulativo časov voženj in počitka. Počivati je treba po predpisih, ure vožnje in počitka so strogo določene. Tako vozniki velikokrat počivajo čez dan. V devetih urah se morajo naspati in odpočiti za nadaljnjo vožnjo. Če je to poleti, v najhujši vročini dneva, ko se temperatura v kabini dvigne na 40 , 50 in več stopinj, nikogar ne zanima - nihče od odgovornih ni v skrbeh, ali bo voznik dovolj spočit za nadaljnjo varno vožnjo ali ne. Klimatske naprave pa niso obvezna oprema vozila. In za piko na i še plačilo za delo – vozniki niso plačani po urah dela, ampak nezakonito (in negativno stimulativno !) po prevoženih kilometrih. Dobijo minimalno plačo, iz katere jim prevoznik plača prispevke in variabilni preostanek zaslužka izračunan iz kilometrov x cent in izplačan na črno kot fiktivne dnevnice.  Pravzaprav iz te kategorije – ekstremno psihofizično obremenilni pogoji dela, stres, depresivnost, zanikrna plača in gonja prevoziti čim več - ravno izhajajo vse zgoraj naštete tegobe oz obremenitve, ki krhajo zdravje voznikom, dolgoročno ogrožajo voznikovo življenje in posredno ogrožajo tudi vse ostale udeležence prometa!
 
Delo voznika že samo po sebi zahteva velika osebna odrekanja, zahteva vsakodnevno polno umsko  koncentracijo in odgovornost, zahteva dobro splošno psihofizično kondicijo, ker vsebuje enormne psihične in fizične obremenitve – ves čas so na terenu, ločeni od družine, domov prihajajo redko – če imajo »dobrega šefa« so morda vsak drugi vikend doma, kar pomeni dve soboti in nedelji na mesec. Zmer več voznikov ostaja po 3 tedne skupaj na poti in se vrnejo samo za en vikend mesečno domov. Tujci so praviloma odsotni po mesec, dva in več in nato odpotujejo za kak teden dni v svojo rodno državo (kjer pa nimajo več zdravnika, ker so obvezno zdravstveno zavarovani v Sloveniji).
 
Kolesa se morajo vrtet, pravijo prevozniki. Kamion ne sme stat. Če voznik zboli, pomeni, da mora prevoznik najt nadomestnega šoferja, ker kamion, ki stoji, prevozniku pomeni strošek in izpad dohodka. Če voznik resneje, dolgotrajneje zboli, ali se poškoduje, se mu kaj lahko zgodi, da se ga bo prevoznik skušal znebiti – za tujce je to skoraj pravilo. Po nekaj tedenskem zdravljenju, zanje ni več delovnega mesta, ker v »njihovem« kamionu sedi nekdo drug. Mnogokrat si prevoznik enostavno »privošči« tujca odjavit že kar na začetku zdravljenja… Tudi zato se vozniki otepajo bolniškega staleža in raje, s stisnjenimi zobmi, vozijo bolni.

V glavnem, slej ko prej, se bumerang vrne, telo enkrat »škripne«… In posledice na nogah pretolčenih grip, pljučnic, nezdravljenih žilno – mišično - skeletnih problemov, kroničnih gastro težav, visokega pritiska, sladkorne bolezni, obolenj prostate, itd, terjajo svoj davek med poklicnimi vozniki. Zato je zmer več »slabosti«, ki se nemalokrat iztečejo v infarkt, kap… Tedensko lahko preberemo, da podjetja, sodelavci, svojci iščejo voznika, ki se ne javlja več na telefon, tedensko lahko preberemo, da so kakšnega voznika našli mrtvega v kabini, tedensko se zgodi, da preberemo novico, da je voznik med vožnjo umrl. Da o neštevilnih prometnih nesrečah, praviloma nalet v rep stoječe kolone, sploh ne govorimo.
 
In ko opozarjaš državo, politiko, da je stanje alarmantno, ko predočiš, da izgubljamo vsi –  kompletna država – ker se v transportni branži producira bolnike, ki bodo slej ko prej obremenili zdravstvo – ali neposredno sami s svojo boleznijo ali posredno, ker bodo povzročili nesrečo s, praviloma, težkimi poškodbami udeležencev. Marsikdo pa kot voznik tovornjaka ali udeleženec v prometni nesreči s tovornjakom ostane trajni invalid, ali celo ne preživi -
ko predočiš, da so davčna, socialna, zdravstvena in pokojninska blagajna na neslutenih, milijonskih izgubah, ker se večji del plače voznikom izplačuje na črno v obliki fiktivnih dnevnic -
ko predočiš, da bomo imeli v državi maso bolnih upokojenih ali celo invalidno upokojenih voznikov z mizernimi pokojninami, s katerimi ne bodo mogli preživet in bodo obremenjevali zdravstvene in socialne blagajne - se niti na državni ravni, niti na ravni davčnih in delovnih inšpekcijskih služb nič ne zgodi.
 
Vozniki pa še kar vztrajajo, še kar nosijo svojo glavo naprodaj, se prodajajo za kilometre, procente, ignorirajo vsa opozorila, ignorirajo sindikat, dokler se ne zalomi… Drastična globa, nezgoda, kregarija s šefom, ki jih ne pusti domov… Takrat pa kličejo obupani, prestrašeni, ker so dobili noro veliko položnico, ogorčeni, užaljeni, ker se izkaže, da dogovori med njimi in šefi ne veljajo.  in stresajo svojo frustracijo, jezo na šefa. Tako bruha iz njih, da včasih komaj izluščim kaj se jim je zgodilo. In mnogokrat tudi mene pogreje jeza – pa kako ste lahko tako naivni, kako ste lahko tako prostodušno voljni sprejemat take pogoje ?!? In kako hudiča naj vam pomagam, kako naj vam pomaga sindikat, če ste že do vratu in čez v godlji ?!?  
 
Kolikokrat me kličejo tujci, ki ne zdržijo več pri prvem delodajalcu, pa jim lahko samo razložim, da če ne bodo zdržali do polnih 12 mesecev, bodo izgubili delovno dovoljenje. Sodnika pač čisto nič ne zanima, če so se oni s šefom dogovorili, da »dva meseca u kamionu, pa onda desetak dana kuči« zdaj pa šef o tem noče nič slišat in jih po tri mesece obrača nekje po tujini… In seveda kladivc ne uporabljajo… Največ kar bi lahko naredili je prijava na inšpektorat, ker se tedenski počitki opravljajo v kamionu. In glede na splošno gledanje skoz prste prevoznikom, vprašanje, če bi naši inšpektorati to sploh zaznali kot kršitev…

Če predstavim samo nekatere prošnje voznikov za pomoč iz zadnjih dveh tednov:
- Poškodba na razkladu, zdrs med giterbokse… huda poškodba noge… seveda v tujini. Voznika reševalci odpeljejo v bolnišnico. Po nudeni prvi pomoči, voznika odpustijo z navodili, da se mora za nadaljnje zdravljenje javiti v domačo bolnišnico. Voznik obvesti podjetje in prosi, da ga nekdo pride iskat in prepeljat v Slovenijo. Na podjetju obljubijo prevoz…
Voznik čaka v avli bolnišnice, noga boli… Po nekaj urah kliče podjetje, pa se izmotavajo, da je »prevoz« že na poti k njemu… Mine ura, dve… obupan voznik kliče mene, kaj naj stori… Svetujem naj še enkrat pokliče podjetje, ali pa mi da številko in bom jih klicala jaz.
Čez nekaj ur mi javi, da je prišel en sodelavec samo prevzet kamion in da je vse njegove stvari spraznil iz kabine. On si je sam poiskal prevoz z nekim drugim kamionarjem, ki ga je dostavil do bližine meje in zdaj čaka, če bo vsaj do tja prišel nekdo iz podjetja, da ga odpeljejo v bolnišnico v SLO.
Vozniku pojasnim tudi postopek prijave poškodbe na delu in ga opozorim, da si mora odpreti bolniški stalež.
Danes me ponovno kliče, da so ga sedaj odpustili iz bolnišnice in mu šef naroča, da naj si odpre stalež z naslednjim dnem od nezgode, ker je njegova kartica voznika, po nezgodi, ostala v kamionu. Seveda sem mu zabičala naj tega nikar ne stori - stalež se mora odpreti z dnevom poškodbe.
 
- Kliče me voznik, ki je psihično povsem sesut, na psu… vse kar si želi je, da bi se lahko vrnil na podjetje, sparkiral kamion, prekinil delovno razmerje in nikoli več ne sedel za volan tovornega vozila.  Pa mu delodajalec grozi, da mu ne bo vrnil delovne knjižice, če ne bo delal še vsaj mesec dni… Sem mu svetovala, naj gre k zdravniku – nobenega smisla nima nekoga na silo držat za volanom, če ni sposoben tega dela opravljat korektno in varno tako zase, kakor za vse ostale udeležence prometa in ne nazadnje tudi za varnost tovora in kamiona.
Pa se je izkazalo, da človek sploh nima izbranega zdravnika v Sloveniji! Nihče mu ni povedal da to potrebuje. In praktično Slovenije itak skor ni videl, kdaj bi naj sploh šel si zdravnika izbirat… Tako sva urejala kako in kaj je potrebno, da sploh najde nek zdravstveni dom in si izbere osebnega zdravnika, da mu, če ne drugače vsaj s staležem pomagajo, da se izogne kamionu in malo psihofizično sestavi…
 
- Voznik kombija ima s.p. in seveda vozi za enega in istega podjetnika, z vozilom, ki je last tega podjetnika.  On kot voznik in samostojni podjetnik izstavi račun za delo na podlagi prevoženih kilometrov, torej spet formula kilometer x cent. Kakšno leto dni je šlo kolk tolk dobro, potem je bilo pa dela manj, pravzaprav se je dogajalo, da je dneve dolgo čepel v kombiju nekje v tujini in čakal na furo. Kilometrov torej malo, prispevke pa si samostojni podjetnik mora plačat ne glede na to ali je v mesecu kaj zaslužil ali ne. In nekaj jest in kakšno položnico plačat je tud treba. Nastala je »luknja«. In sedaj je v velikih težavah – če nima poravnanih obveznosti niti ne more zapreti podjetja, če ne zapre podjetja mu dolg narašča, ker nima lastnega tovornega vozila si dela ne more tako zlahka poiskati drugje. Da se o bolniški, ki si je ne more »privoščit« - pravzaprav ob neporavnanih prispevkih tud zdravstvenega zavarovanja nima - pa o regresu sploh ne menimo. Tu gre v bistvu za prikrito delovno razmerje in bi ga podjetnik dejansko moral zaposlit.
 
- Klical me je voznik, ki mu je šef dal svojo kartico voznika in naročil, naj jo uporablja, da bo lahko več vozil. Pa da naj se nič ne skrbi, ker če bo kakšna kazen, bo že firma vse porihtala in poravnala. Ob prometni kontroli v tujini, so policaji ugotovili, da je v 28. dneh 4x vozil na šefovo kartico. Na licu mesta so mu izstavili položnico za 2.300 evrov, ki jih je plačal sam, sedaj pa je dobil še vabilo na sodišče. In sedaj mu šef naroča, naj na sodišču reče, da je šef kartico pozabil v kamionu in jo je on kot voznik pač samovoljno uporabil.
Sem mu razložila, da je za kršitve delovnih časov in počitkov on kot voznik odgovoren sam. Prav tako za uporabo druge kartice ali magneta. Ne glede na to, če mu šef tako naroči. In da naj vsaj sedaj pride k pameti in neha svojo glavo nosit naprodaj za šefovo dobro!
 
- Klical me je voznik, ki je te dni dobil položnico za prekršek izpred dveh let, na podjetju, kjer ni več zaposlen. Podjetje, kjer je nekdaj delal je obiskal Inšpektorat za infrastrukturo. Med pregledom poslovanja so potegnili njegov primer ven. Zgodba se začne tako, da so na tem podjetju čez vikend puščali kamione zunaj, nato pa so se v nedeljo po štirje z enim kamionom peljali do kamionov nazaj. In med eno tako potjo, jih je ustavila prometna kontrola. Voznik je dobil takoj kazen 600 evrov, ker je prevažal dva potnika sedeča na postelji.  Vse osebe v kamionu so popisali. In tako je ostal v kartoteki voznika zaznamek, da je bil kot sopotnik kontroliran na poti do kamiona.
On je sicer v svoj kamion prišel okrog polnoči in je potem šel spat, naredil celo deveturno pavzo in nato krenil, ni pa ob prihodu v kamion ročno vnesel čas poti do kamiona kot drugo delo. In ker je ta vnos na tahografu manjkal, policijski zapisnik pa dokazuje, da je potoval do kamiona, in da je s tem v bistvu začel delat že v nedeljo, ne šele v ponedeljek, so ga sedaj oglobili z nekaj manj kot 300 evri.
 
- Dobila sem mail, v katerem me slovensko podjetje sprašuje kako rešiti problem – njihovega voznika tujca, je med dopustom v domači državi zadela kap. Človek je v bolnišnici in v komi. Na podjetju so poslali evropsko kartico zdr. zavarovanja v bolnišnico, problem imajo pa tukaj v Sloveniji, ker voznik nima izbranega zdravnika in mu torej nihče ne more odpreti staleža. Napotila sem jih na ZZZS in upam, da ne bodo naleteli na prevelike suhoparne, nečloveško birokratske ovire.
Me pa jezi, ker na splošno, podjetja v Sloveniji masovno zaposlujejo tujce, nihče pa se ne potrudi tem tujcem povedat, da delovno dovoljenje in viza nista vse, da si nujno morajo urediti še osebnega zdravnika!

- Z odvetniki smo reševali situacijo voznika, ki je pogodbo podpisal lani junija. Ko je letos v drugi polovici avgusta nastopil dogovorjene 3 tedne dopusta, so ga po dveh tednih obvestili, da ni prišel pravočasno nazaj na delo in ga pozvali na disciplinsko komisijo z datumom v začetku septembra. Na disciplinski so ga odpustili z datumom iz avgusta. Ko se je želel zaposliti pri novem delodajalcu, se je izkazalo, da so ga prijavili komaj lani oktobra, na Zavod za zaposlovanje, ki izdaja delovna dovoljenja, pa so dali podatek, da je voznik pri njih zaposlen od komaj od novembra lani in da torej še ni dopolnil obveznosti 12 mesecev pri prvem delodajalcu, zato se mu naj delovno dovoljenje ukine. Kljub temu, da je iz vseh teh datumov in iz podpisane pogodbe razvidno, da je podjetje delovalo nezakonito, da ne rečem kriminalno, je za Zavod za zaposlovanje obveljalo, da se delovna doba začne šteti od novembra, kakor je navedel delodajalec in da torej voznik ne more pridobiti delovnega dovoljenja, ker ni bil zaposlen polnih dvanajst mesecev. Dosegli smo, da ga je delodajalec moral prijaviti nazaj in bo voznik sedaj lahko dobil delovno dovoljenje in se zaposlil pri drugem delodajalcu.

Kaj naj zapišem za konec ?? Spet se mi je zapisal ekstremno dolg članek in marsikdo bo zamahnil "predolgo ! kdo bo to bral". Ampak problemov je tako veliko in tako veliki so, da z nekaj besedami skor nič ne poveš. In problemi so tako nedoumni, da če ne razložiš na dolgo in široko, večina ljudi sploh ne more razumeti kaj se dogaja, kamoli doumeti obsežnost in vse nianse. Svet se bo tudi po tem članku še naprej vrtel po ustaljenih tirnicah in moj telefon bo še naprej cingljal ob vseh mogočih urah... Aja... Zdajle nam obetajo še Filipince...